V soboto, 1. novembra 2025, ob 9. uri, je potekala tradicionalna žalna spominska slovesnost na Prevojah v Zgornjem Tuhinju. Žalno slovesnost ob 1. novembru vsako leto pripravi KO Tuhinj, z neutrudnim prispevkom Sreča Berlica.
Slavnostni nagovor je imela Alenka Jevšnik, občinska svetnica in predsednica ZZB NOB Kamnik Center. V nagovoru se je dotaknila spomina na umrle in fašizma. Venec k spomeniku so položili Srečo Berlic, predsednik KO Tuhinj, Dušan Božičnik, podpredsednik ZZB NOB Kamnik, Alenka Jevšnik
V kulturnem programu so sodelovali Otroški pevski zbor podružnične OŠ Zgornji Tuhinj, učenci in učenke podružnične OŠ Zgornji Tuhinj Kulturni, z mentorji Vladko Bučevec, Petrom Pogačarjem in Marinko Pirc.
Na slovesnosti so vsako leto tudi gasilci PGD Zgornji Tuhinj s častno gasilsko četo, ki slovesnosti doda poseben pomen. Z izbranimi besedami in recitacijami in je slovesnost povezoval in vodil Goran Peršin.
Slovesnost so obogatili številni krajani, ki so se udeležili spominske slovesnosti.
Alenka Jevšnik
Govor:
Tovarišice in tovariši, spoštovani gostje
zbrali smo se danes na tem kraju, na Prevojah v Tuhinjski dolini, kjer tišina govori glasneje od besed. Tu, pod Menino planino, počivajo borci in domačini, ki so v času druge svetovne vojne darovali svoja življenja za svobodo slovenskega naroda in za boj proti fašizmu.
Njihova imena so vklesana v kamen, njihova dejanja pa v našo zgodovino in vest. Med padlimi, katerih spomin častimo danes, so tudi dr. Peter Držaj , Martin Kotar in Američan Charles Ole Fischer.
Dr. Peter Držaj, partizanski zdravnik in humanist, je svoje življenje posvetil skrbi za ranjene tovariše. Padel je 25. decembra 1944 v bližini Češnjic v Tuhinjski dolini, ko je v vasi iskal hrano za ranjence. Martin Kotar, pogumni borec, je stal ob strani tovarišem vse do konca. Padel je v boju z enoto Wehrmachta v Vrhpolju pri Kamniku, ko je le ta skušala priti na pomoč napadeni posadki v Šmartnem v Tuhinjski dolini. Dne 26. decembra 1944 sta Charles Fisher in Robert Plan padla v zasedo v Tuhinjski dolini v Češnjicah. Fisher naj bi v spopadu umrl.
Ta spomenik, postavljen leta 1952 po načrtih arhitekta Toneta Ruta, ni le kamen v naravi. Je pričevanje o vrednotah, ki jih je nosil narodnoosvobodilni boj: pogumu, solidarnosti, humanosti in antifašizmu. Na njem so vklesana imena 192 padlih borcev in domačinov – vsako ime je zgodba, vsaka zgodba je življenje, vsako življenje je del naše svobode. Današnji mir, v katerem živimo, ni samoumeven.
Svoboda, ki se nam zdi dana, je dar, ki so ga borci NOB pridobili z neizmernim pogumom in žrtvovanjem.
Danes, ko se poklanjamo spominu vsem padlim borcem, se zavežemo, da svobode in antifašizma ne bomo jemali kot nekaj samoumevnega, temveč ju bomo varovali, spoštovali in živeli v duhu poguma, solidarnosti in človečnosti.
Ne pozabimo, da so se Slovenci s fašizmom srečali že veliko pred drugo svetovno vojno. Fašizem se ni začel leta 1939 z nemškim napadom na Poljsko, tudi ne 1941 z napadom na Jugoslavijo, in prve žrtve niso padle šele takrat, tudi se ni začel s preganjanjem Judov, ampak nas Slovencev in Hrvatov in to že veliko prej.
Fašizem je na Tržaškem in v Slovenski Istri pokazal svojo zverinsko naravo že takoj po koncu prve svetovne vojne, saj je prvi Slovenec bil ubit v Trstu že leta 1918, naslednja leta so se njihova barbarstva samo stopnjevala. Nato so se začeli znašati nad delavci in njihovi domovi, 13, julija leta 1920 so zažgali Narodni dom in več drugih slovanskih objektov. To je bila kristalna noč italijanskega fašizma nad našim slovenskim narodom na Tržaškem in v Istri..
Naj zaključim z besedami Anice Mikuš Kos upokojene otroške psihiatrinje in filantropinje »Na nas je, da preprečujemo nadvlado sistemov zla, kakršen je fašizem, in varujemo sisteme, ki slonijo na svobodi, enakosti, človečnosti, demokraciji, preden se v njih pojavi zlo. Pa vendar, dokler smo še ljudje med ljudmi, poskušajmo zagotoviti Smrt fašizmu in svobodo ljudem, pa tudi obnovimo geslo neke druge revolucije, ki je za človeštvo veliko spremenila in pridobila: Svoboda, enakost, bratstvo.«
Naj bo ta kraj spoštovanja in hvaležnosti, pa tudi kraj upanja in odločnosti, da bomo tudi mi znali braniti vrednote, za katere so oni dali svoje življenje.
Smrt fašizmu /Svoboda narodu
