Partizanska bolnica dr. Tineta Zajca na Komendski Dobravi je bila ena izmed številnih skrivanih partizanskih bolnišnic v Sloveniji med drugo svetovno vojno, ki so jih organizirali slovenski partizani kot del odpora proti nemškim in italijanskim okupatorjem. Delovala je v gozdnem predelu Komendske Dobrave (Občina Komenda) v Gorenjski regiji Slovenije in ni bila »uradna bolnišnica«, ampak tajna bolnišnica, skrita pred okupatorjem, za oskrbo ranjencev in bolnikov, povezanih z osvobodilnim gibanjem OF/NOB.

Ustanovitev in delovanje

• Bolnico so postavili spomladi 1944 (v marcu–aprila 1944) in je začela delovati v začetku maja 1944.
• Urejena je bila kot več zemljank – skritih objektov v gozdu – z različnimi prostori za osebje in ranjence: velika zemljanka za ranjence, ena za kuhinjo in skladišče, ena za bolničarke in ena za zdravnika.
• Kapaciteta je bila razmeroma majhna – prostor za približno 12–14 ranjencev.
• Bolnica je oskrbovala predvsem ranjence partizanskega gibanja, v glavnem pripadnike Gorenjskega odreda OF, vendar tudi druge, ki so potrebovali medicinsko pomoč.

Dr. Tine Zajc

• Dr. Tine Zajc (1905–1944) je bil zdravnik in partizan, ki je bolnico vodil in v njej zdravil ranjence ter sodeloval tudi v drugih partizanskih bolnišnicah na širšem območju.
• Rojen je bil v Trzinu, študiral medicino v Ljubljani, na Dunaju, v Gradcu in Zagrebu ter se specializiral tudi za porodništvo in zobozdravstvo.
• Po okupaciji je deloval pri zdravljenju ranjencev in sodeloval z osvobodilnim gibanjem ter se partizanom formalno pridružil marca 1944, kmalu po tem pa prevzel vodenje komendske bolnišnice.

Tragični napad in uničenje

• 11. junija 1944 so nemški policisti z bele gardo iz Cerkelj prišli do bolnišnice, jo obkolili in začeli z močnim obstreljevanjem ter nato vdrli vanjo.
• V notranjosti so izvlekli ranjence in osebje ter se nad njimi brutalno izživljali – mučili in streljali ranjence ter bolničarke.
• Dr. Zajca so prisilili, da je moral gledati mučenje ranjencev, sam pa je nato izgubil življenje (bil ustreljen in njegovo telo vrženo v ogenj).
• Skupno je bilo ubitih več partizanov in ranjencev ter medicinskega osebja, kar označuje tragično usodo te bolnišnice zaradi izdaje ali razkritja njene lokacije.

Spomin in dediščina

• Na mestu nekdanje bolnišnice se občasno prirejajo spominske slovesnosti za žrtve – zdravnika, bolničarke in ranjence.
• Dogodek in spomin na žrtve predstavlja del lokalne zgodovine in spomina na odpor proti okupatorju v času vojne.