Druženje je pomemben del človekovega življenja. V času, ko se zdi, da imamo vse manj
časa drug za drugega, so srečanja, na katerih se ljudje preprosto usedejo skupaj,
pogovorijo, nasmejijo in obujajo spomine, še toliko bolj dragocena. Zato člani KO ZB NOB
Osrednji Tuhinj že več let pripravljamo družabno srečanje za vse člane ZB NOB Kamnik, k
druženju pa povabimo tudi člane Policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana,
Odbor Kamnik-Komenda.
V preteklih letih smo se srečevali na Malem Rakitovcu, v bližini spomenika in skupnega
grobišča neznanim padlim partizanom. Kraj ni bil izbran naključno. Območje Malega in
Velikega Rakitovca je bilo med narodnoosvobodilnim bojem pomembno partizansko
območje in ena od strateških točk na poti partizanskih enot med Štajersko in Gorenjsko.
Na ta težki čas spominjajo tudi dogodki iz časa silovite nemške ofenzive, ko so
okupatorske sile napadle vasi Mali in Veliki Rakitovec z namenom uničenja partizanskega
zaledja. V napadu je bilo požganih deset domačij, v bojih pa so padli tudi partizani, katerih
spomin danes ohranja spomenik z grobiščem.
Letos smo naše druženje preselili nekoliko nižje, v vas Laseno, na igrišče Krajevne
skupnosti Pšajnovica. Kraj je bil drugačen, namen srečanja pa je ostal enak, povezati ljudi,
ki jih poleg prijateljstva družijo skupne vrednote, spoštovanje do preteklosti in želja, da bi
se resnica o dogodkih med drugo svetovno vojno ohranila tudi za prihodnje rodove.
Srečanju so se pridružili člani skoraj vseh krajevnih organizacij ZB NOB iz Občine Kamnik
ter člani PVD Sever Ljubljana, Odbor Kamnik-Komenda. Zbralo se nas je lepo število.
Mnogi se med letom srečujemo na spominskih slovesnostih, pohodih, prireditvah in drugih
dejavnostih, vendar je takšno srečanje vendarle nekaj posebnega. Tokrat ni bilo treba
hiteti. Bilo je dovolj časa za pogovor, za spomine in tudi za kakšno hudomušno pripoved.
Pogovori so tekli o vsem mogočem. O aktualnih dogodkih doma in po svetu, o preteklih
srečanjih, o veselih dogodkih, ki so se nam vtisnili v spomin, pa tudi o načrtih in
dejavnostih, ki nas čakajo v prihodnje.
In prav v tem je največja vrednost takšnih srečanj. Spomin nam govori, od kod prihajamo,
druženje nam daje občutek pripadnosti v sedanjosti, skupni načrti pa pogled usmerjajo
naprej. Če želimo ohraniti spomin na ljudi in dogodke, ki so zaznamovali našo preteklost,
ni dovolj, da o njih govorimo le ob obletnicah. Pomembno je, da se srečujemo,
pogovarjamo in svoje izkušnje prenašamo naprej.
Človek namreč ne živi samo od spominov, tako kot tudi prihodnosti ne more graditi brez
njih. Potrebujemo oboje, spomin, ki nas opominja, in družbo ljudi, s katerimi lahko skupaj
razmišljamo o tem, kakšen svet želimo zapustiti za nami.
Tudi letošnje srečanje v Lasenem je zato minilo v prijetnem in sproščenem vzdušju. Razšli
smo se zadovoljni in dobre volje, predvsem pa z obljubo, da se ob letu osorej ponovno
srečamo. Kajti takšna druženja niso samo prijeten dan v družbi prijateljev. So tudi način,
kako ohranjamo vezi med ljudmi, vrednote in spomin. In dokler se bomo znali srečevati,
pogovarjati in poslušati drug drugega, bo tudi spomin živel.
Igor KANIŽAR
