Spomeniki in spominska obeležja v občini Kamnik

SPOMENIK PADLIM PRVOBORCEM V NOB NA KAMNIŠKIH ŽALAH

 Spomenik prvih kamniških žrtev Narodno osvobodilne borbe, kjer sta pokopani prvi žrtvi na kamniškem, Dominik Mlakar in Anton Miklavčič, ki sta bila ubita iz zasede pri perovski brvi čez Kamniško Bistrico v noči od 27. na 28. julij 1941.  Ob tem se moramo spomniti tudi na Toma Brejca-Pavleta, člana pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko in organizatorja vstaje na kamniškem 27.7.1941.

Kamniško območje je bilo vsa leta od 1941 do 1945 med pomembnejšimi žarišči narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem. S kamniškega območja  je odšlo v partizane  veliko občanov. V času okupatorske vojne je naša občina utrpela številne žrtve: 1.827 padlih borcev, aktivistov, ustreljene in obešene talce, številne zapornike v domačih zaporih in v taboriščih smrti v Nemčiji. Na vse to nas spominjajo 104  spominska obeležja in grobišča iz  Narodno osvobodilnega boja.

GRADIŠČE V TUHINJU

Kostavska planina in z njo Gradišče sta vse od začetkov NOB nudila zavetje partizanom. Medtem, ko so se partizani zadrževali v varnem zavetju kostavskih gozdov, so nemške enote 8. julija 1942 ob tretji uri zjutraj vas obkolile. Razlog za to kruto represijo je bila podpora vasi partizanskemu odporu – vaščani so pogosto priskočili na pomoč ranjenim partizanom, jim nudili zavetje in oskrbo, zato je bil kraj v okupatorskem pogledu označen kot problematičen. Ženske in otroke so pozvali naj se pripravijo na selitev, moške so pripeljali pred Koritnikovo hišo, ki je stala na tem mestu. Prav na tem mestu je 8. julija 1942 potekala sodba, v kateri so nemški vojaki na smrt obsodili 8 moških iz vasi Gradišče, najmlajši izmed njih je imel komaj 16 let. Kazen, ki jih je doletela, je ena najbolj krutih kar si jih lahko človek zamisli. Pognali so jih v Vačilarjev skedenj, jih postrelili v noge nato pa skedenj, skupaj z njimi, zažgali. Isti dan so pri Homarju ustrelili še štiri moške. Medtem, ko se je kolona izgnancev pomikala proti Šmartnem, so Nemci vas požgali. Druga svetovna vojna je v Gradišču vzela 23 življenj, v ostalih vaseh Krajevne skupnosti Šmartno pa še 60. 

Črna pri Kamniku

Vsako leto v mesecu juliju v Črni pri Kamniku poteka Spominska svečanost v spomin na ustreljene talce, ki jih je 9. julija 1942 nemški okupator usmrtil v dolini Črne ter na 64 padlih borcev narodnoosvobodilnega boja na območju Velike planine.

Gre za enega najtežjih in najbolj krvavih dogodkov NOB na območju Kamniško-Savinjskih Alp, ko so bile v letih 1942–1944 na območju Velike planine izvedene obsežne ofenzive nemškega okupatorja proti partizanskim enotam in njihovim postojankam.

Ključna dejstva:

• Velika planina je bila pomembno partizansko zaledje (prehodi, skrivališča, zveze, oskrba).
• Okupator je območje večkrat prečesaval z vojsko, policijo in domobranskimi enotami.
• V teh spopadih, zasedah in kasnejših usmrtitvah je padlo najmanj 64 partizanov.
• Velik del teh žrtev je pokopan ali simbolno počaščen prav v Črni, kjer je tudi spominsko obeležje.

Zakaj ravno Črna pri Kamniku

Črna ima v tem kontekstu osrednje spominsko mesto, ker:

• združuje spomin na talce in
• spomin na padle borce z Velike planine,
• predstavlja enoten simbol nacističnega nasilja in odpora na kamniškem območju.

Titanova brv na Perovem

Vsako leto poteka tradicionalno srečanje pri Titanovi brvi v Kamniku v spomin na dogodke iz 27. julija 1941, ko se je na Kamniškem začel oborožen upor proti okupatorju v času 2. svetovne vojne.

Na ta dan se je na Kamniškem začel upor proti okupatorju. Kamniška skupina aktivistov je dobila nalogo, da ponoči zažge vojaško skladišče goriva na Zapricah, minira smodnišnico, pretrga telefonske zveze s Kranjem, blokira vse ceste, ki vodijo v Kamnik, poruši mostova prek Kamniške Bistrice na Perovem in uniči še nekatere druge objekte. Zaradi izdaje akcija ni povsem uspela. Iz zasede sta bila ubita Dominik Miklavčič in Anton Mlakar, ki veljata za prvi žrtvi 2. svetovne vojne na Kamniškem.

RUDNIK pri RADOMLJAH

Spomenik posvečen 28 padlim borkam in borcem, ki so v neenakopravnem boju, verjetno tudi zaradi izdaje, padli.

V Rudniku so se v začetku leta 1945 v nekdanji tiskarni imenovani GRAFIKA 7A zbrali člani in članice tedanjega vodstva za kamniško in domžalsko območje z namenom, da naredijo plan aktivnosti, ki naj bi jih izvajali do konca vojne.

SPOMINSKA FONTANA – Trg talcev v Kamniku

Trg talcev v Kamniku je ime dobil po tragičnem dogodku iz časa narodnoosvobodilne borbe (NOB) med II. svetovno vojno, ko so na tem kraju Nemci 30. junija 1942 obesili osem talcev – civilistov, ki so jih okupatorske oblasti aretirale in usmrtili kot povračilo za odporniške aktivnosti.

Kaj se je zgodilo 30. junija 1942

Na današnjem Trgu talcev so Nemci na okrutno in javno obešali 8 moških, med katerimi so bili tudi trije člani takratne Gorske reševalne službe Kamnik. Dogodek se je zgodil v kontekstu nasilnega zatiranja odpora in bojnih dejavnosti partizanskega gibanja v okupirani Sloveniji (to je del širših represivnih ukrepov okupatorja proti civilnemu prebivalstvu).

Obešeni talci

Po zgodovinskih podatkih so bili talci:

• Zorko Rebernik (21 let) iz Podgorice
• France Erjavšek (22 let) iz Županjih Njiv
• Julij Osenar (22 let) iz Vrhpolja
• Karel Kregar (26 let) iz Kregarjevega
• Franc Jeras (31 let) iz Stahovice
• Miha Preklet (40 let) iz Stahovice
• Janez Grabnar (41 let) iz Nevelj
• Anton Balantič (42 let) iz Godiča

Ti moški – domačini in civilisti – niso bili uradni partizani, temveč so bili ujeti v grozljive represije okupatorja, ki je pogosto civilne talce uporabljal kot sredstvo za zastraševanje in kaznovanje prebivalstva v odziv na partizanske akcije.

Spominski spomenik

Na kraju obešanja danes stoji spomenik v obliki fontane, ki ga je zasnoval arhitekt Bojan Schlegel in je bil odkrit julija 1972. Fontana je spomenik in opomnik na tragični dogodek in pomen odpora proti okupaciji.

Spominske slovesnosti

Vsako leto konec junija na Trgu talcev prirejajo spominske slovesnosti, ki jih organizirajo Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik, Občina Kamnik in druge lokalne skupine. Na teh dogodkih prevladuje spomin na žrtve in pomene svobode ter upora med drugo svetovno vojno.

PREVOJE V TUHINJSKI DOLINI

PARTIZANSKA BOLNICA DR. TINETA ZAJCA PRI KOMENDSKI DOBRAVI

Partizansko bolnico dr. Tineta Zajca so začeli graditi konec marca 1944 in je bila zgrajena konec aprila. Prvi ranjenci so bili sprejeti že v začetku maja. Bolnica je vsebovala štiri zemljanke, eno večjo za ranjence, eno za kuhinjo s skladiščem, eno za bolničarke in ena za dr. Tineta Zajca.

11. junija 1944 se je v bolnici nahajalo 6 ranjencev, dve bolničarki, dr. Tine Zajc, stražar, ki je stražil nedaleč stran, in ekonom, ki je pa odšel iz bolnice že kakšno uro pred tragedijo.

Okoli 6. ure zjutraj so bolnico obkolili nemški policisti iz Kamnika s pomočjo bele garde iz Cerkelj. Začelo se je z močnim obstreljevanjem, ki je po  pripovedovanju ekonoma trajalo kar kakšno uro, kar je slišal od doma na Komendski Dobravi, nato so vdrli v zemljanke, izvlekli ranjence in osebje in se nad njimi nečloveško izživljali. Vse to je moral priklenjen na bližnji hrast gledati tudi dr. Tine Zajc. Močno je protestiral proti mučenju ranjencev, zato mu je neki policist razbil obraz s puškinim kopitom. Ko so končali torturo, so ranjence postrelili, jih zmetali v bunker in ga zažgali, nazadnje tudi dr. Tineta Zajca.

Vse to so pripovedovali komendski kmetje, ki so jih nemški policisti prisilili, da so z vozovi z bolnice odpeljali veliko hrane in medicinske opreme.

SLEVEC NA KOSTAVSKI PLANINI

Bitka na Kostavski planini 24. december 1942

Partizanska enota Kamniškega bataljona, del Kamniško-Kokrškega odreda, je decembra 1942 taborila na Kostavski planini nad Šmartnim v Tuhinjski dolini. 24. decembra zjutraj jih je presenetil napad nemških enot z veliko premočjo (večkratno številčnejšimi silami), kar je pripeljalo do težkega in neenakopravnega boja.

V spopadu je padlo 16 partizanov, med njimi odredni komandant Matija Blejc-Matevž ter komandant Kamniškega bataljona Franc Per-Vido. Preboj iz obroča sovražnih enot je uspel le delom partizanskega odreda – okoli 30 borcev se jim je uspelo umakniti iz obroča.

Matija Blejc-Matevž je bil komandant Kokrškega odreda in ga je komunistično vodstvo kasneje razglasilo za narodnega heroja. V času smrti je bil star komaj 26 let. Franc Per-Vido je bil komandant Kamniškega bataljona, ki je bil v sklopu odreda. Ostalih 14 padlih borcev so bili komandirji čet in borci, ki so se boja udeležili skupaj z njima.

Na vrhu Slevca na Kostavski planini stoji spomenik, posvečen 16 padlim borcem iz te bitke. Vsako leto se tam na predbožični dan ali v bližini 24. decembra prireja spominska slovesnost v spomin na njihove žrtve.

Bitka na Kostavski planini velja za težko spopad med partizanskimi enotami in številčno ter ognjeno močnejšim nemškim okupatorjem v Slovenskem osvobodilnem boju.

Spominske slovesnosti in nagovori pogosto poudarjajo pomen spomina na narodnoosvobodilni boj in spoštovanje do žrtev, ki so jih borci dali v tej in drugih bitkah.

VELIKI IN MALI RAKITOVEC V TUHINJSKI DOLINI

23. marca 1944 je bila med narodnoosvobodilno vojno na območju Malega in Velikega Rakitovca v Tuhinjski dolini težka preizkušnja, ko so nemške okupatorske enote napadle partizane in vasema povzročile velike izgube.

Partizanske čete Šlandrove in Tomšičeve brigade so se tistega dne nahajale okoli Velikega in Malega Rakitovca, kjer so se ustavile zaradi počitka in okrepitve.

Nemške okupatorske sile, so verjetno zaradi izdaje položajev partizanov, izvedle napad na območje Rakitovca. Med bojem so Nemci požgali vsaj deset domačij v obeh vaseh in poskušali uničiti partizanske enote. Partizani so sicer napad odbili, vendar so bile žrtve padli borci, med katerimi so bili tudi mladi partizani in tudi velika materialna škoda v vaseh.

Po koncu vojne je bilo nad vasjo Mali Rakitovec urejeno grobišče s kamnitim spomenikom, kjer je pokopanih več neznanih partizanov, ki so padli v spopadu 23. 3.1944.

ŠIPEK NAD BLAGOVICO

Vsakoletna spominska slovesnost v spomin na ustanovitev VI. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade “Slavka Šlandra” (pogosto imenovane Šlandrova brigada) na Šipku nad Blagovico je tradicionalna javna prireditev. Brigada je bila ustanovljena 6. avgusta 1943 iz treh bataljonov – Kamniškega, Zasavskega in Savinjskega – s ciljem onemogočiti prometne zveze nemškim okupacijskim enotam v Tuhinjski dolini in širšem območju.

OSEKI pod Menino planino

Na Osekih pod Menino planino stoji spomenik padlim borcem NOB in tam vsako leto potekajo spominske slovesnosti in pohodi v počastitev spomina na partizane, ki so tu padli ali trpeli v bojih proti okupatorju. 8. februarja 1944 je tu potekal hudi boj med ”zaledno enoto” Šlandrove partizanske brigade in okupatorskimi silami. V tem spopadu je padlo več partizanov. Po različnih virih naj bi na tem mestu umrlo okoli 30 borcev, drugi viri navajajo 17 padlih. Ta dogodek se spominja kot del težkih bojev in partizanskih prizadevanj za svobodo na širšem območju Tuhinjske doline in Menine planine.

V omenjenih bojih so sodelovale Šlandrova brigada (6. in 11. brigada) ter pripadniki drugih partizanskih enot, ki so se premikale po območju med Gorenjsko, Dolensko in Štajersko. Partizani so se pogosto zadrževali na planinskih planotah, kjer so iskali zavetje in koordinirali svoje nadaljnje poteze.

Menina planina je bila pomembno zbirališče partizanov in logistično območje. Zaradi svoje lege je služila kot prehodna točka in baza, s katere so se enote premikale proti Štajerski ali drugih delih okupirane Slovenije. Na planini so se dogajali hudi boji, še posebej med januarjem in marcem 1944 in ponovno v začetku leta 1945. V marcu 1945 so partizanske enote, obkrožene s strani sovražnika (vključno z enotami 14. SS divizije), izvedle znameniti preboj iz obroča – dogodek, ki velja za eno bolj epskih bitk slovenskega partizanstva. 

SLOPE 

Avgusta 1943 so iz teh vasi okupatorji v koncentracijska taborišča odpeljali več kot 30 vaščanov, največ v Dachau, od koder se številni niso več vrnili.

STRANJE

Spomenik padlim borcem v Stranjah

KONTAKT

Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik

ZADNJI PRISPEVKI