V osrčju Kostavske planine na vrhu Slevc je neznani storilec v kratkem času že drugič oskrunil spomenik
padlim partizanom tako, da je z njega odtrgal rdečo zvezdo, simbol boja proti nacistični okupaciji. Gre za
nesprejemljivo dejanje, ki ne sodi le med primere vandalizma, temveč predvsem med poskuse brisanja
zgodovinskega spomina, ki bi morali skrbeti vsakega zavednega prebivalca naše občine.
Kamniška občina, skupaj z njenimi planinskimi in gozdnatimi predeli, ima posebno mesto v
narodnoosvobodilnem boju. Tu so bile že v začetku okupacije organizirane prve celice upora, v okoliških
gozdovih so delovale partizanske bolnišnice, skrivna zavetišča in baze, kjer so ranjenci, borci in kurirji z
upanjem in pogumom kljubovali grozotam vojne.
Zvezda, ki jo danes nekateri želijo izbrisati, ni simbol diktature, ampak simbol upora, žrtve in svobode.
Tisti, ki so jo nosili na kapah, so to počeli ne zato, ker bi bili ideološko indoktrinirani, temveč zato, ker so
se uprli nasilju, uničevanju in poniževanju slovenskega naroda. To niso bili le borci s puškami, temveč
tudi zdravniki, bolničarke, kmetje, gozdarji, kurirji, učenci in dijaki – naši predniki, naši someščani.
V času osamosvojitve so številni pripadniki takratne milice, ki so branili Slovenijo, nosili še vedno
uniforme s to isto zvezdo. Nikomur takrat ni padlo na pamet, da bi jih zaradi tega označil za “neprave”
Slovence.
Danes pa posamezniki, pogosto skriti za anonimnostjo, z nasiljem nad spomeniki vsiljujejo revizionistični
pogled na zgodovino. Takšna dejanja ne vodijo v spravo, temveč v razdiranje skupnega narativnega tkiva
naroda. Spomenik na Slevcu ni politična provokacija, je opomnik. Kdo bi danes sploh še upal oskruniti
spomenik padlim v prvi svetovni vojni? Zakaj torej takšna nestrpnost do NOB?
Zgodovine ne moremo spremeniti z barvo ali kladivom. Lahko pa se iz nje učimo. Lahko spoštujemo
tiste, ki so padli za vrednote, zaradi katerih smo danes svobodni ne glede na to, katera politična stranka
nam je blizu.
V imenu spoštovanja do vseh, ki so v Kamniku in njegovi okolici dali življenje za svobodo, se moramo
kot skupnost odločno in jasno zoperstaviti uničevanju spomenikov. Ne zato, ker bi slavili ideologijo,
temveč zato, ker spoštujemo pogum, človečnost in narodni obstoj.
Naj spomeniki ostanejo, kjer so kot tihe priče zgodovine, ki nas opominjajo, kdo smo in od kod
prihajamo.
Igor KANIŽAR