Spominska slovesnost ob 80. obletnici tragičnega dogodka požiga domačij in vaščanov na Sovinji peči z dne 15.10.1944 in praznik Krajevne skupnosti Sela.
V kulturnem programu so nastopili učenci podružnične šole OS Sela pri Kamniku, program je povezoval tov. Igor Žavbi. Zbrane je nagovorila predsednica JS Sela pri Kamniku ga Nežka Poljanšek in Podžupanja občine Kamnik ga. Romana Učakar. Slavnostni govornik je bil Dušan Božičnik, podpredsednik ZB NOB Kamnik. Župnik Župnije Sela pri Kamniku g. Edi Strouhal je za pokojne v tej tragediji in padle borce opravil kratko molitev.
ZB NOB Kamnik in KO Osrednji Tuhinj se zahvaljuje vaščanom Sovinje peči in vodstvu KS Sela, da ohranja spomin na grozodejstva na tem območju in povezuje s praznikom KS. Prav tako se je potrebno spominjati tudi takšnih dni in ljudi, ki so trpeli in žrtvovali življenja za to, da danes lahko v miru živimo v svobodni in samostojni Sloveniji.
Dušan Božičnik je v govoru povzel iz zapisov tovarišice Stanislave Završnik: Dokler živimo, naši spomini ne morejo umreti, dogodke na Sovinji peči:
»V nedeljo 15. oktobra 1944 je krenila zločinska vojska proti vasi Snovik. Tam so se razdelili na tri koline. Ena skupina je odšla proti Ravnam in Praprečem, da bi zločince ščitila iz vzhodne plati. Druga skupina je krenila proti Sovinji peči. Čakali so pod vasjo, da jim nebi kdo ušel. Tretja skupina je šla proti proti Žubejevi vasi in proti Trobelnem. Tam se je en vod teh raztrgancev odcepil in zavil k Berlecu in Livku, drugi so odšli naprej v Smolnik. Njihov namen je bil požgati in izropati vse štiri hiše. Pri Zgornjem in Spodnjem Smonkarju so bili sami odrasli ljudje. Od njihovih kmetij se dobro vidi daleč v dolino. Zato so videli, da prihajajo po poti navzgor vojaki. Vedeli so, da to ne pomeni nič dobrega. Vsi so se umaknili v gozdove. Tako so se tudi rešili. Njihove hiše so izropali in požgali v istem trenutku kakor spodnji dve kmetiji. Skupina, ki je obkolila in zajela obe kmetiji na Livkovem, je najprej spravila ljudi obeh hiš k Livku, tudi tiste, ki so pasli krave okoli domačij. Oče Janez Kuhar je takole povedal svojemu starejšemu sinu Matiji, ki je edini ubežal v gozd: »mi bomo ostali doma v božjem varstvu, saj nimamo ničesar nad sabo«. Družina je morala, kljub temu, da ni bila kriva, umreti v ognjenih zubljih. Obe družini sta stali pred Livkovo drvarnico toliko časa, da so izropali in pobrali vse, kar je bilo koristno. Lahko so samo gledali, kaj so delali z njihovo imovino. V Livkovo hišo so nanosili veliko slame. Ljudi so razdeli. Nekaj so jih zaprli v hišo, nekaj pa v hlev. Celo v krušni peči so kasneje našli zoglenela trupeljca otrok. Okrog poldneva so končali s pripravami.
Iz gozda pri Lipi je švignila v zrak raketa. To je bil znak za požig. Vse štiri hiše: Livkova, Berlečeva in obe Smonkarski so zagorele istočasno. Od Livka se je slišalo streljanje, strašen jok in vpitje. Muka in groza edinega fanta, ki je pobegnil pred zločinom in se skril v gozd, Matije Kuharja, ki je od daleč poslušal in gledal ogenj, je bila nepopisna. Nikakor ni mogel verjeti, da je vse to resnica. Upal je, da se bodo le kje pokazali starši, sestra ali pa brat. Toda bila je tišina in sramota za vse večne čase. V njegovem srcu pa je ostala nepopisna groza«.
Tisto nedeljo 15. oktobra je zgorelo in umrlo enajst vaščanov. Na tem spomeniku je poleg 11 vaščanov zapisanih še pet drugih, ki so tu, in v okolici padli v zadnji nemški ofenzivi leta 1944. Slava jim!
Dotaknil se je tudi dogodkov iz današnjega časa: Shod pripadnikov tako imenovane Slovenske obrambne straže (sodobne vaške straže) v Ljubljani,
V svetu in v naši bližini so izbruhi Ruske invazije na Ukrajino in genocidne politike Izraela v Palestiniji, ki jo podpirajo Amerikanci, predvsem pa podpora, ki jo tem nevarnim vojaškim igram lahkomiselno izkazujeta tudi EU in NATO.
Krajanom pa je izrazil čestitke ob prazniku KS Sela15.oktobra ter čestitke za vse kar so v KS dosegli in skupaj ustvarili. Naj bo današnji dan vzpodbuda za nadaljnje delo.
Slike in tekst Dušan Božičnik
Kamnik, 20.10.2024
