22.4.2021 popoldan se je pri spomeniku Revolucije pri Parku Evropa odvijala krajša slovesnost ob državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, ko obeležujemo tudi 80. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Slovesnosti so se poleg župana Mateja Slaparja in podžupanov Bogdana Pogačarja ter Aleksandra Uršiča udeležili tudi predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušan Božičnik in zastavonoše. Dogodek smo izvedli v manjšem obsegu kot običajno in z mislijo na opomin ter v spomin na polpreteklo slovensko zgodovino.

Dan upora proti okupatorju je državni praznik, ki ga v Sloveniji praznujemo 27. aprila in ga pod tem imenom poznamo od leta 1992, saj je bil prej znan kot Dan Osvobodilne fronte oziroma Dan OF. Aprila leta 1941 so okupacijske sile – Nemčija, Italija in Madžarska – Slovenijo razkosale na tri dele, odzivi na dogodke so bili različni, pri čemer pa sta se oblikovala dva tabora. V Ljubljani naj bi se na ustanovnem sestanku, v hiši književnika Josipa Vidmarja, sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije (KPS) Boris KidričBoris Ziherl in Aleš Bebler, Krščanski socialist Tone Fajfar, predstavnik levo usmerjenega dela sokolov Josip Rus ter kulturniki Ferdo KozakFranc Šturm in Josip Vidmar.

Skupine, ki so julija 1940, po porazu jugoslovanske tesne zaveznice Francije v vojni z Nemčijo, ustanovile Društvo prijateljev Sovjetske zveze, so potem leto kasneje, natančneje 26. aprila 1941, ustanovile Osvobodilno fronto (OF) oziroma Protiimperalistično fronto (PIF). Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije.

Župan Matej Slapar je ob tej priložnosti skupaj s predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušanom Božičnikom k spomeniku simbolno položil cvetje.

Župan Matej Slapar je ob tej priložnosti dejal, da je za gradnjo in razvoj potrebno sodelovanje ter med drugim poudaril: »Poskusimo se upreti okupatorjem sodobnega časa in poskusimo biti skupnost posameznikov z različnimi ideali, pa vendar sosedov v isti idealni državi. Skupnost posameznikov z različnimi narečji in veščinami, pa vendar istim jezikom. Skupnost posameznikov z različnimi navadami, pa vendar istimi običaji in edinstveno zgodovino. Skupnost posameznikov z različnimi pogledi v reševanjem izzivov, pa vendar z isto pra pra pra materjo. Skupnost posameznikov različnih veroizpovedi, pa vendar isto vero v boljši jutri zase, za svojo družino in za narod. In ne nazadnje skupnost posameznikov različnih narodnosti, pa vendar istih ciljev za boljše življenje v prihodnosti na tem prelepem koščku sveta. Vedno je lažje deliti, kot povezovati. A za gradnjo in razvoj je potrebno sodelovanje. Dajmo energijo raje v sodelovanje in povezovanje, saj delitev nikoli ni prinesla nič dobrega.«

Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušan Božičnik pa je ob letošnjem okroglem jubileju, 80. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte, prebral odlomek iz spomenice, ki jo je pripravila njihova krovna organizacija: »Ob 80. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda je Predsedstvo ZZB za vrednote NOB Slovenije sprejelo posebno spomenico, s katero poziva svoje članstvo in širšo slovensko javnost k spoštovanju temeljnih človekovih pravic in vrednot upora, svobode, solidarnosti in enakopravnosti ter v njej posebej poudarja, da so slovensko ozemlje med drugo svetovno vojno zasedle in razkosale nacistična Nemčija, fašistični Italija in Madžarska. Razkosanju se je pozneje pridružila tudi Neodvisna država Hrvaška. Slovenski narod je bil obsojen na nasilno potujčenje in uničenje, zato so vsi napadalci nad Slovenci zagrešili strahotne zločine. Častni odgovor na zasedbo je pomenila ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda (27. aprila 1941), ki je v najtežjih okoliščinah vsestranskega nasilja in grozodejstev v času druge svetovne vojne vodila boj za osvoboditev in združitev Slovencev. S tem zmagovitim bojem je rešila obstoj narodne skupnosti, osvobodila domovino in jo združila s Primorsko. Osvobodilna fronta je bila obče narodna in nadstrankarska organizacija in jo je med drugo svetovno vojno podpirala velika večina Slovencev. Hkrati z bojem za svobodo si je OF prizadevala tudi za socialno osvoboditev, zmanjšanje velikih neenakosti med družbenimi sloji, večjo pravičnost in enakopravnost vseh ljudi – tako žensk kot moških – ter narodov. Ta boj nam je prinesel samozavest in nas oblikoval kot narod z državnostjo v lastni republiki. Pod vodstvom OF so Slovenci drugo svetovno vojno končali kot del zmagovitega protinacističnega zavezništva Združenih narodov z mednarodno priznano partizansko vojsko, ki jo je priznala tudi Kraljevina Jugoslavija. Srečko Kosovel je nekoč zdavnaj zapisal: »Slovenci nismo narod hlapcev, zato ker hlapčujemo. Narod hlapcev smo zato, ker se ne zavedamo lastnih moči. Narod postane narod šele tedaj, kadar se zave svoje moči in jo tudi udejanji

Posebno noto so slovesnosti dodali zastavonoše. S kulturnim programom sta dogodek na poseben način obogatila trobentač Gašper Selko in harmonikar Goran Završnik.