Združenje Borcev za vrednote NOB Lukovica in odbor Skupnosti borcev VI SNOUB »Slavka Šlandra«
V nedeljo 8. avgusta je na Šipku potekala slovesnost ob 78-letnici ustanovitve VI. slovenske narodne osvobodilne udarne brigade “Slavka Šlandra”
Prereditve v organizaciji ZB NOB Lukovica in soorganizatorji ZB NOB KAMNIK, DOMŽALE, CELJE, MOZIRJE, ŽALEC, MORAVČE, so se udeležili številni gost: predsednik pokrajinskega sveta ZZB NOB osrednjeslovenske regije Jože Kosmač, podžupan občine Domžale Marjan Ravnikar, predsednik ZB NOB Kamnik Dušan Božičnik in drugi predsedniki in predstavniki občinskih in Krajevnih odborov ZB, predsedniki in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij ter še živeča borka Šlandrove brigade tovarišica Valerija Skrinjar Tvrz-Valči.
Kulturnem programu in položitvi venca je sledil slavnostni govor županje Občine Lukovica, mag. Olga Vrankar, Županja Občine Lukovica ki se je dotaknila zgodovinskega dogajanja pred 78 let, ko je bila na Šipku nad Blagovico je bila 6. avgusta 1943 ustanovljena VI. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigade Slavka Šlandra. Komandant je bil Janko Sekirnik – Simon, komisar pa Mitja Ribičič – Ciril. Brigada je bila ustanovljena, da nemškim okupacijskim enotam onemogoča prometne zveze v Črnem grabnu, Tuhinjski dolini in Zgornji Savinjski dolini.
Na zbornem mestu so se zbrali Kamniški, Zasavski in Savinjski bataljon. Skupaj so šteli 350 starih borcev in okrog 400 novincev; imeli so le 287 pušk in 12 strojnic. Poseben pomen je brigada imela, ker je delovala na območju, ki ga je Hitler hotel vključiti v nemški rajh. Poimenovali so jo po Slavku Šlandru, predvojnem organizatorju partijskih organizacij na Štajerskem ter začetniku oboroženega boja. Gestapovci so ga ustrelili že 24. avgusta 1941 – aretirali so ga v Mariboru, ko je poskušal iz zapora rešiti Slavo Klavoro. Brigada se je takoj po ustanovitvi premaknila na Menino planino, kjer je pripravila veliki miting. Premiki brigade so bili potrebni, da bi se izognili morebitni nemški hajki, saj je bilo v enoti veliko neoboroženih novincev. Po osmih dneh je doživela ognjeni krst. Jeseni 1943 ni nobeni drugi brigadi v Sloveniji uspelo toliko ofenzivnih akcij kot prav Šlandrovi brigadi, zato je kmalu dobila naziv udarna brigada. Poleg bojnih akcij je nenehno skrbela za mobilizacijo novih borcev, njihovo vojaško usposabljanje in politično vzgojo. Imela je razvito kulturno prosvetno dejavnost, v njej je deloval eden najboljših medvojnih in povojnih slovenskih pesnikov Peter Levec-Boris.
Zapisal: Marjan Križman foto: Dušan Božičnik
